Iščemo prevajalce tekstov iz cikla Duh Resnice v tuje jezike

Če si vešč v znanju tujih jezikov (trenutno predvsem španščina, nemščina in francoščina) in bi si želel prostovoljno sodelovati pri prevajanju tekstov iz cikla Duh Resnice, kontaktiraj:

Vse barve narave so prevara glede na temo, ki jo nosijo v sebi.
Laž je premo sorazmerna glede na resnico.

Vsak človek je laž glede na resnico, ki jo nosi v sebi
in tvoja laž je premo sorazmerna, glede na resnico, ki jo nosiš v sebi.

Le popolno spoznanje odstira popolno resnico,
a obenem tudi popolno laž lastnega določila.
Več resnice, več skušnjave laži.
Popolna resnica dopušča popolno zatajitev resnice.

Več tišine nosi glas v sebi, popolnejši je,
več mirovanja nosi gibanje, popolnejše je,
več daljin nosi človek v sebi, več bližin pogojuje.

Vsako gibanje je omejitev neskončnosti,
le tvoja popolna ustavitev odpira vrata večnosti.
Človek nima problema z odgovorom, ampak z mirovanjem
ali s sočutjem do vsega okrog sebe.
Vsakdo nosi v sebi mirovanje in vsakogar lahko večnost poboža,
vendar le z njegovim lastnim mirovanjem.

Vsak lasten korak je glas tisočih brez imena,
le ena v tebi, ki te kliče po imenu,
tišina.

Neskončno je barv iz nje, ki v vseh barvah molči,
dokler dvoje v njej ne pristane na lastno molčanje
in iz teme zažari tisoče enega in edinega, neskončnega,
po Njem, ki je vzel laž vsega ali grehe sveta nase in rekel:

»To je moja Zaveza«

A zaveza vsakogar lastna tišina na poti iz laži do resnice ali sočutja do vsega.

  • Share/Bookmark

Vse v naravi je kot vijak z dvanajstimi navoji.
A le pri človeku je privit do šestega navoja (in sedmi dan je počival) –
torej rojen v naravni vlogi
šestih navojev življenja in smrti naravnega ali osnovnega ogledala (izvirni greh).
Preostalih šest doživlja vsakdo v svojem ali osebnem ogledalu.

Če je človek vdan in sekundaren,
vidi druge v ogledalu z dvanajstimi navoji življenja
in v sebi nosi vest šestih navojev naravnega ogledala.

Če je primaren, drugih v ogledalu ne vidi,
le sebe s šestimi navoji naravnega ogledala potom drugih.
In z vestjo do sebe v ogledalu odvija svoj vijak vse do dvanajste svoje osebnosti,
do belih oblačil svojega kraljestva.

A kraljestvo je le Njegovo in On edini Božji sin.

  • Share/Bookmark

Gospod je nedeljiva neskončnost brez določila,
ki je pristala na neobstoj
in se skozi obstoj vsega delila do nedeljive osmine
ali določitve neskončnosti v vsem.

Ni določitve brez delitve in ni delitve brez določitve
in tudi življenja ne brez smrti.

Kdor določa, ne dopusti določitve nikogar in deli neskončnost pred seboj. Kdor se ukloni v določitev, ne določa nikogar, ampak se deli v sebi. Vsak konflikt je posledica principa lastne volje, biti na voljo pa edina pot do miru človeka.

Vsaka lastna določitev, tudi določitev v lastno smrt, je posledica nepristanka na določitev življenja ali voljo druge strani.

Človek sam po sebi ne more živeti in tudi umreti ne. Živimo in umiramo le drug po drugem, da bi nekoč lahko živeli drug iz drugega.

Dokler umiraš pred očmi, izsiljuješ neskončnost pred seboj, šele ko se ukloniš drugi strani, umreš v sebi in izpolniš voljo življenja.

Tam, kjer se tvoja volja vda, se začne občutek za drugega,
vsi lastni občutki pa prevara prekrižanih dlani deljenega sveta.

Neskončnost je deljena v tvojih očeh, da bi se prepoznala v tvojih dlaneh. Ko je prepoznana, postane nedeljiva in na vekov veke nedotakljiva vsakim dlanem. Postane tvoja neskončnost.

Vse pred teboj je nedeljiva neskončnost, kakor tudi ti pred vsem, a vse brez imena, kakor dete v tujih dlaneh. Mnoge dlani so zase delile vse, a v sebi namnožile brezimno neskončnost.

Le matere dlani neskončnosti niso prepolovile,
raje svoje edino v tuje dlani prepustile kot življenje v smrt razdelile.

  • Share/Bookmark

Dlan v dlaneh

20.04.2017 | Komentiraj

Vse v prostoru je površinsko, vse v času je globinsko.
Vse v prostoru je prikrito, vse v času je razkrito.

Človek je najgloblja dimenzija časa,
a v prostoru najbolj oddaljena od svojih globin.

Vse spretnosti v prostoru so površinske
in človeku ne pomagajo do globin,
ampak ga od njih zgolj oddaljujejo.
Kajti da bi človek lahko stopil v najglobljo dimenzijo časa
in postal dlan življenja,
mora pri sebi sprejeti popolno ustavitev
ali smrt prostorske dimenzije.

Dokler človek na nebu prostora žari, v času molči,
medtem ko vse, kar vidi, zanj molči v temi…
da bi vsak lahko videl, slišal in čutil,
kajti razumeti ne bi zmogel nikdar.

O, ko bi tudi ti zapustil površine, ki žare le kratek čas,
bi se luč prižgala iz temin.
In dlan v dlaneh bi zažarela večno iz globin časa v prostor
in ne iz prostora v čas minevala s teboj.

Življenje nikogar ne sprašuje kam, kdaj in ne zakaj,
le na površini ugasne v temo, ko iz globin teme prižge luči.

  • Share/Bookmark

Vse, kar je pred teboj,
od prijatelja pa do neskončnega vesolja,
je večje od tebe,
a v tebi samem manjše od tebe.

In ti na mestu Božjih vrat,
ki se v vdanosti odklepajo
ali v principu zaklepajo.

In ko manjše od tebe stopi pred tvoje lice
z dveh strani obzorja, oživi –
od prijatelja in do neskončnega vesolja.

  • Share/Bookmark

Moč nemoči

16.04.2017 | Komentiraj

Edina neznana sila je vsak sam,
ki potom prič uprizarja neznanko
in z vsemi sredstvi preprečuje
edino pričo živega življenja
pred sleherni obraz.

A čas razredči vse meglice.
In moč nemoči kot voda, ki napolni korito
doseže slehernega posameznika,
da iz svojih rok izpusti jezove jaza.

A pred vsemi tisto živo, večno nedoumljivo.
In vsak poraženi v sprejetju poraza tisto živo drugim –
v lastni nevednosti večne neznanke,
večno manjše od njega samega.

  • Share/Bookmark

Tri ogledala

14.04.2017 | Komentiraj

Zamisli si tri čaše, položene druga v drugo:
ko ven izstopi prva, si ti ogledalo duha pred njo,
torej si zrcalno obrnjen in da se sinhroniziraš, je potreben določen čas;
ko izstopi druga, si ti ogledalo duše,
torej zrcalno obrnjen in zopet mora preteči dovolj časa, da se sinhroniziraš;
ko izstopi tretja, si ti ogledalo telesa,
torej zrcalno obrnjen in ko se sinhroniziraš, misliš, da ne boš zdržal napora,
a izenačenje nastopi kot strela in neurje mine.

Jezus je tretjo sinhroniziral na križu
in ob tretji uri, ko je padla tema, se je trikrat obrnilo.
A to je le polovica –
obrniti se mora še trikrat.

Trenutno se začenja obračati šesta – ogledalo telesa.

  • Share/Bookmark

Svojstva

13.04.2017 | Komentiraj

Življenje se poraja iz sprejetja razlike drug drugega.

Življenje je svojstvo, ki nosi tvoj priokus, dokler ne sprejmeš razlike, ki te razmejuje od vsega. Življenje ima tisoče okusov, a dokler iz vseh živiš svojega, so vsi priokusi tvojega in življenje pred teboj le slika tvojega pogleda. Šele ko sprejmeš nič pri sebi, stopiš iz razmerja razlike in pogojiš življenju svoj okus.

Vsa svojstva obstajajo iz razlike drug drugega, nobeno ne obstaja samo po sebi. Vsak je sam v sebi brez razlike, a drug pred drugim v razliki obrambe lastnega obstoja. Vsa živa bitja so ujeta v razliko drug drugega, le človek bitje, ki razliko lahko vzame nase in iz neobstoja pri sebi postane izhodišče življenja. Vsak pri drugem brani svojo razliko, čeprav pri sebi ne verjame vanjo, kajti pri sebi je vsak nič brez razlike, le pri drugih razlika, ki jo mora sprejeti.

Kdor je močnejši od lastnega pogleda, čas teče skozenj,
kdor živi lasten pogled, teče skozi čas in v prostoru mineva,
ker ne odpira pogleda ničemur.

Vsak lasten pogled – oči, ki gledajo, a mimo sebe ne vidijo ničesar in hudič njihov mojster. Ko pristaneš na lastno slepoto, čas steče skozte in po tebi odpira oči vsemu. Gospod je srce pri sebi izgubljenega, a vsemu pridobljenega pogleda.

Nemoč in strah je v tvojem pogledu, ne v dejanski moči ali nemoči. So le močnejši in šibkejši lastnih pogledov.

»Oče, v Tvoje roke izročam svojo dušo,« je dejal Jezus, ko je zapustil svoj pogled in ostal slep, da bi ti lahko gledal iz Njegovih oči in videl življenje brez lastnih primesi. In ko boš tudi ti zapustil svoje oči, bodo iz tebe gledale in videle Njegove oči. Tedaj bodo Njegove oči v tvojih in tvoje v Njegovih Gospoda in ne v čas izgubljene slike lastnih pogledov.

Vse je na robu obupa, na robu sprejetja neobstoja,
a le sprejetje neobstoja vodi iz obupa.

»Mir vam dam, a ne mir tega sveta.« Ali z drugimi besedami, moč vam dam, a ne moč tega sveta – ne moč razlike, ampak moč sprejetja niča, ki je edino izhodišče vsega. Moč ni tvoja, tvoje je sprejetje niča preko vseh razlik v tebi. Moč ni tvoja kakor duh ni tvoj, pa vendar deluje po tebi.

Le v sprejetju drug drugega zapuščamo slike lastnih pogledov
in le iz mesta sprejetja niča vstajajo svojstva življenja.
Moč sprejetja niča ni v inteligenci, niti v spretnosti
in v nobeni moči nad nemočjo,
ampak v daritvi ali brezpogojnem sprejemanju vsega.

  • Share/Bookmark

Krogotok Božje prisotnosti

8.04.2017 | Komentiranje onemogočeno

Vse okrog nas in mi sami smo le
izolatorji krogotoka Božje prisotnosti –
v neštetih barvah in oblikah.
In svetovi naši le uporabniki
s podzavestnimi varovalkami.

Jezus se je odpovedal izolatorja lastne identitete
in edini do sedaj pred seboj priznal
in izspoštoval Božjo prisotnost kot edino v vsem.

A ko stori to drugi,
sledi velika katastrofa –
kratek stik in ogenj vseh izolatorjev.

  • Share/Bookmark

Sumirana ničla

8.04.2017 | Komentiranje onemogočeno

Beseda duha je tišina v tišini naše prisotnosti,
kot je človek sumirana ničla v ničli stvarstva
in poslednji mejnik hierarhije odstopanja od ničle.
In nad njim ni več sume,
a v njem – edinem in vsakomur posebej – postavljena ničla.

Po svoji ničli le sanjarimo,
po ničli v sebi pa poslušamo šepet večnega morja
a potrebno je sumirati ničlo v sebi,
tako kot je Gospod sumiral nas.

Jezusa bi ne križali, če bi prisluhnili ničli v sebi,
tako pa so iz svoje ničle odklonili vsebino.

A prihaja dan, ko dva ničlo v ničli združita v vse
in Jezus bo pred licem vsakogar
in nihče mu ne bo mogel več nasprotovati.

  • Share/Bookmark