Iščemo prevajalce tekstov iz cikla Duh Resnice v tuje jezike

Če si vešč v znanju tujih jezikov (trenutno predvsem španščina, nemščina in francoščina) in bi si želel prostovoljno sodelovati pri prevajanju tekstov iz cikla Duh Resnice, kontaktiraj:

Vse okrog tebe in v tebi ve,
da ta svet ni njih dom,
a hiti, dokler lahko –
na slepo po gazeh svojega iskanja.

Kajti sneg se tali in poti starijo
kot ledeniki severa in juga.

A minevanja ni v njih, temveč minevajo poti.
In dokler sever vodi tja na jug,
si ti nosilec ognja vsemu.
In ko sam boš vedel, da ni ta svet tvoj dom,
boš prestopil svoj ekvator in pričel odhajati domov…

  • Share/Bookmark

Živimo v svetu navodil
a v sebi nosimo svet zdrave pameti.
Premnogi podležejo svetu navodil,
kajti po navodilih so brezhibni
a preženejo duha in dušo iz vsega okrog sebe
in zavladajo mrtvim stenam življenja.

Le svet zdrave pameti oblači vse v nevidne tančice duha in duše
in zdrava pamet je vedno le vdana strežnica vsemu
in voda, ki jo pije, tiho zadovoljstvo znotraj sebe iz večnega izvira v sebi.

Kajti v svetu navodil uveljavljajo duhovi le svojo oblast
in z navodili in principi sekajo glave drug drugemu
neskončno na pokopališču zdrave pameti.

Izza sveta navodil se ustoliči vsakdo, ki zapusti srce,
kajti nihče ne more na Božji prestol,
če ne izda vsega Božjega v sebi.
Zato moli, moli, da te skušnjava ne premami,
kajti zelo enostavno je z vidnim zapraviti vse bogastvo nevidnega.

Rečeno je:
»V poslednjih dneh bom razlil Svetega Duha na ves človeški rod.«
To je podobno sušnemu obdobju v puščavi,
kjer se formirajo semena,
in razlitje Svetega Duha kot monsunsko deževje,
ki požene v rast vsako seme.
A ko vidiš popek lastnega plevela,
stori vse takoj, da ga zatreš,
saj bo sicer prerasel vse dobro v tebi.
Čas monsunskega deževja se je začel sedaj,
torej potrudi se takoj!

Ni variacij na temo,
torej velja za vse enako
oziroma se nanaša na vse.
Kajti vsakdo, ki se je namenil premagati svojo slabost
in išče sveti mesec ali datum praznika, ko bo začel,
nikoli ne bo končal.

Seme se je formiralo na strani A zrcal tega sveta –
dobro seme pod okriljem desetih Božjih zapovedi,
a na stani B, kjer je do sedaj vladala puščava,
se je začelo monsunsko deževje, kjer bo pognalo vse,
kar se je na strani A formiralo…

  • Share/Bookmark

Inteligenca

8.06.2017 | Komentiranje onemogočeno

Nekaj živega prepoznamo le po potrditvi lastnih dlani –
potom mačke, ki jo božamo.
In smrt so naše nepotrjene dlani,
če bi božali umetno mačko.
To je edino kar ločimo resnično
in s tem dokončno.

In v tej prvini smo po intelektu izenačeni z mačko,
kajti tudi mačka ne gre presti
v naročje nagačenega človeka,
kateremu ne more potrditi ničesar.

Človekova inteligenca je le zabloda,
ki v tem času že na vseh področjih ustvarja nagačeni svet.
Kajti napredek je bil le v tem,
da se je človek prebil na področja samoumevnosti srca
in razparceliral dušo v duha.

  • Share/Bookmark

Bilka

31.05.2017 | Komentiranje onemogočeno

Samemu sebi je človek le spomin,
le drug drugemu stvarnost.

Nobena bilka ne vzklije iz spomina, ni življenja v soncu lanske pomladi in tako je tudi človek samemu sebi le kresnica pretekle noči, nekdo, ki je šel mimo, a če na to ne pristane, gnezdo principov, ki rose življenja spreminja v puščave.

Človek je najbolj nepopolno bitje, pa vendar lahko po svobodni volji iz prostora pred seboj krade čas, in ga spreminja v spomin, na katerem riše lastno resničnost, kot edino popolnost, ki jo ima. Le tisti, ki pristane na nepopolnost, svoj čas poklanja in dopušča resničnost pred seboj.

Dokler je človek samemu sebi resničen, je drugemu le spomin. Ne zahtevaj resničnosti od nikogar, a vse in vsak naj zate bo resničnost. Le dva, ki pristajata, da sta le spomin, premagujeta princip enega in edinega v sebi, a drug v drugem prebujata enega in edinega resničnega.

Vsako lastništvo riše zgolj spomine, le tam, kjer človek izpusti stvari iz rok, odpira prosto pot življenju.

Ta svet je svet odsevov ali lastnih spominov drug po drugem, ker nič v resnici še ni živelo drug iz drugega, da bi se lahko spominjalo drug drugega. Vse so le sence lastnih predstav ali lastne zavesti, ujete v čas.

V tem času je dokazovanje lastne popolnosti prešlo izključno na drugo stran, kajti vso življenje je že odteklo iz ukradenega časa in postalo večen spomin.

Vse pred teboj je bilka stvarnosti, dana v tvoje dlani. Nekdo bilki daje vse, nekdo ji vse vzame. A ne veš, da sta ti in bilka eno in isto enega in edinega, ki drug drugemu lahko poklonita ali vzameta vse.

Prostor pred teboj je edina resničnost, pa vendar brez tvojih dlani, le spomin, ki v času bledi, a tvoje dlani čas, ki ga lahko pokloniš in iz časa odpreš prostor za nove dlani.

Življenje ni več v dlaneh človeka, človek je v dlaneh življenja
kakor bilka, ki klije ali kakor seme,
zakopano v dlaneh lastnega spomina.

  • Share/Bookmark

Svet duhov

27.05.2017 | Komentiranje onemogočeno

Ta svet je kot svet duhov,
črna tvar – praštevilo 1,
v katerem naokrog hodijo oblačila,
znotraj pa ničesar ni.

Oblačila - sodi števili 4 in 8 –
žene sila, ki je le njihov negativ,
črna sila – lihi števili 3 in 7.

In če ponižaš oblačilo v črni tvari,
črna sila izbruhne kot vulkan.

Torej nikogar ni, dokler ne slečeš oblačil
in ničesar ni, dokler se praštevilo,
ki je v notrini znotraj tebe
kot rumenjak znotraj beljaka v nekem jajcu ali oblačilu,
ne oplodi.

Osnovni spin, ki uravnoteža temeljni pravili stvarstva,
viška in manjka, življenja in smrti, prostora in časa,
je šilo, ki iz trojke šiva sedem,
da bi v štirih spletlo osem
a praštevilo 1 para vse na ničlo -
črna luknja.

In zgodba se ponavlja
vse dokler iz ničle potom oplojene 1
ne vstane svet, kot bi stopil iz zenita…

  • Share/Bookmark

Oko v očesu, srce v srcu

25.05.2017 | Komentiranje onemogočeno

Vsakdo in vse pred nami nam udejanja le naše nasprotje
ali naš princip nekoga, ki ga živimo,
a je edini tujec, ki ga ne poznamo
in ga nikoli ne bomo spoznali.

Z njim se nevede borimo izključno sami v sebi,
a ko zmoremo zavedanje, nasprotje popusti –
princip »sem« izgine in odprejo se v očeh oči.

Kajti vse pri sebi in vsakdo je asimetričen
in ujet v mreže kontrapunktičnega holograma vsega okrog sebe,
vse dokler ne sede oko v oko in srce v srce,
da se svet lahko začne.

  • Share/Bookmark

Na robu sna

21.05.2017 | Komentiranje onemogočeno

Le sanje so tvoje, zato jih tako težko izpustimo iz rok,
tudi ko nas davijo za vrat.

Ničesar tvojega ni na tem svetu, a vse kar misliš, da je tvoje, je le sen in ti najgloblji sen, sen resničnega v neresničnem skozi neresničnega v resničnem.

Človek je sam pri sebi najbolj zgoščeni in vesolje najbolj razredčeni sen, a na robu vesolja, za katerim se zdi, da ničesar več ni, saj iz te strani tudi resnično ni ničesar, rob sna, za katerim se odpira vse, ko človek prereže vse niti svojega in stopi iz svojega sna na drugo stran.

Bog je vladar stvarnosti, ki te ljubi z resničnostjo vsega izpuščenega iz svojih rok, in hudič, vladar sna, ki te mami s tvojim tvojega v svojih rokah neresničnega.

Pri sebi je vse brez imena, v razmerju pač toliko, kolikor nečemu dajemo ime.

Nič ne more obstati samo po sebi in nič ni moglo obstati samo po sebi, zato tudi ničesar ni, le zapisano je v sen nekega imena in človek najgloblji, najgostejši sen tistega, kar je bilo, ki nosi v sebi najpodrobnejši zapis vsega in zato tisti, ki lahko da ime vsemu.

Človek ne ve za svoj sen in nikoli ne bi vedel, kajti sam pri sebi človek ne vidi in ne ve ničesar.

Le druga stran nosi moč imena, a težko je slišati ime večnega vesolja, postati moraš v celoti druga stran, da bi druga stran imela moč spregovoriti tebi.

A ničesar nikoli ne bi bilo, če ne bi Nekdo izpustil iz svojih dlani vsega in stopil na rob sna, tistega, ki je prej preden je, vede, da stopa v temo, na milost in nemilost druge strani.

Kajti ni stvarnosti z ene strani, le z dveh strani odtisa dva, vlita v temo drug drugega pogojita svetlobo v duhu in duši odpreta oči neba, da vode življenja lahko steko v dolino stvarnosti.

Ko boš v tujih očeh videl, kar vidiš v lastnih, boš gledal v stvarnost.

A v snu ostaja tisto, česar nikoli ni bilo,
v kruti vednosti odtisov lastnih odtisov, da bi lahko bilo,
pa vendar nikoli ne bo,
saj je ostalo ujeto v rokah resničnosti neresničnega.

  • Share/Bookmark

Primerna in neprimerna stanja

19.05.2017 | Komentiranje onemogočeno

Dokler človek stavi na primerna stanja
in jih odvaja od neprimernih,
so zanj vsi in vse neprimerno stanje,
ki ga v tem času izpolnitve
preganja iz vseh smeri.

Vsem, ki svojo stran živijo z vestjo bremena neprimernosti,
v tem času iz vseh smeri prihaja smrt v goste –
tema oči, ki gledajo na svoji strani,
kajti zrli bodo v živo življenje
kot skale v potok, ki iz njih globin privre na plan.

  • Share/Bookmark

Luknje v času

14.05.2017 | Komentiranje onemogočeno

Vso vesolje je le luknja v času. Obstaja namreč kot prištevek nekega odštevka oziroma na račun odvzetja točno enake enote na drugi strani – kolikor je na tej strani prostora v plusu, je na drugi strani časa v minusu. S pogleda prostora vesolje predstavlja prištevek ali polnost, ki jo lahko ponazorimo s kroglo, s pogleda časa pa kot odštevek, ki ga lahko ponazorimo s praznino ali luknjo.

Po tem pravilu je vso stvarstvo, tako neživa kot živa narava in prav tako človek zgolj luknja v času. A človek, poslednje bitje evolucije, je edino bitje, ki je rojeno je po pravilu 50:50 razmerja med prištevkom in odštevkom oziroma med kroglo in luknjo. Zato je človek razpet med plus in minus. V njem je pravilo jin-janga, svobodne odločitve med kroglo in luknjo. To je nevtron, ki omogoča, da se človek lahko opredeli. Znotraj nevtrona duša ostaja neopredeljena in ima možnost izbire.

Opredelitev v človeku dozoreva in nevtron v njem se izničuje. Ko se nevtron v človeku izniči, se pojavi kot neskončna nula med nasprotno polarnimi, med vdanimi in samovoljnimi, s čemer se med njimi dokončno ukine vsakršna možnost razmerja. Istočasno se izbrano pravilo realizira v dveh skrajnostih: (1) dve krogli realizirata luknjo ali časovni udor oziroma brezno – ker v paru nimata več luknje, skušata za ohranitev ravnotežja druga drugo izbiti v položaj luknje in ta proces teče v neskončno; (2) med dvema luknjama se realizira krogla, prosti čas v katerem se formira vsebina njune narave. Kajti ko človek odstopi od samega sebe in sprejme luknjo, jo osvobodi v času in sprejeta luknja je podlaga vsega, zato vzpostavi možnost neskončnega rojevanja. A šele ko dva storita enako, luknja podpre luknjo in porodi dejansko kroglo. In dve sprejeti luknji sta dovolj, da se po njiju osvobodi neskončno lukenj in porodi neskončno krogel.

  • Share/Bookmark

Razlitje Svetega Duha

10.05.2017 | Komentiranje onemogočeno

»V poslednjih dneh razlijem Svetega Duha
čez cel človeški rod«
,
govori Gospod.

Tako bo v tem času, ko se po osmini odpre celota,
eden prejel obraz na obraz lastne histerije,
drugi neskončnost svojega obraza lastnega miru.

Povedano drugače – eden bo imel sen na sen,
drugi stvarnost na stvarnost
a nihče več skupnega sna ali stvarnosti.

  • Share/Bookmark