V vsem in vseh spi življenje tvoje
in v tebi življenje vseh in vsega.
To je skrivnost Božjega duha.

A ko bo tvoja duša izstopila iz časa svojega
v večnost točnosti duha,
boš vedel, da si sanjal le odseve svoje
in se bal za življenje svoje,
čeprav si vedno nezavedno vedel, da je to le sen,
s katerim se igraš kot otrok z medvedkom.

A v času tem ni več medvedka,
ki bi z medvedkom zmogel še ohranjati tvoj sen.
Je le življenje tvoje pred teboj v vsem in vseh.
In če nekdo bo kakor ti, sprejel življenje svoje v tebi,
boš prvič, človek, srečal človeka.

A vsi, ki zavračajo življenje svoje v vsem in vseh,
hodijo v lastno sled kot tisti, ki je hodil.

  • Share/Bookmark

Vse bo isto,
le čas postal bo ves fluid
in ne več vezni člen nevtrona.

  • Share/Bookmark

Tvoja prisotnost je drevo na tuji zemlji.

Če odmiraš kot drevo, postajaš dobra zemlja
na kateri bo raslo večno tvoje drevo življenja.
Če pa skrbiš le za rast svojega drevesa, odmira zemlja
in večno te bo mučilo odmiranje drevesa svojega.

Kajti dokler si v tuji zemlji rastel,
si le sanjal večne pomladi,
ko se prebudiš v svoji, boš vedel
in nihče ti vedenja ne vzame.

  • Share/Bookmark

Kdor sledi kontrapunktu druge strani
po vseh, ki mu jo pred njim uprizarjajo,
brez vesti nalaga življenje svoje v lastno asimetrijo.

Le tisti, ki nosijo križ asimetrije v sebi
in iz nje po vesti svoji gradijo kontrapunkt razuma in srca,
le tisti bodo vstali, ko čas obrne stran.

  • Share/Bookmark

Prvina

9.01.2019 | Komentiraj

Iz prvine časa drug v drugem se odpirajo dlani,
v sebi nedotaknjene ugašajo v temo.

Vse je bilo dozoreno v prvini, le človek ves odslikan v njej.

V odsevih se je prvina manifestirala iz osmine v celoto,
v odsevnosti delila do osmine, a do prvine same ni segla.

Ko človek vzame nase svoj odsev, ugasne v temo,
a le roka v roki dotakne se teme in prvino oplodi z lučjo.

  • Share/Bookmark

Vse je zrcalna enota v času,
ki valuje in kroži v minljivost,
le Čas sam je edina pojavnost, ki še ni enota
in ti sam ga edini lahko s sprejetjem nase
udejanjiš v neparno enoto drugim v par dejanske stvarnosti.

Vse je dvostrano v času,
le čas sam še vedno enostran,
a z druge strani časa čaka še neporojeni svet svetov,
katerega temelj je položil Jezus.
Torej postani dom pobeglih časov
in ne vihar, ki preganja čase brez imena,
da se v tebi umirijo kot sinovi tvoji, tvojega imena,
ki Očetu vrnejo ime.

  • Share/Bookmark

Kolikor te je, si refleksija in tujca sva.
Kolikor te ni, iz iste sva tvari, ti in jaz.

In rekel je trikrat: »Ne poznam ga!«
Kajti njegova duša je klonila pred njimi, ki so bili in obsodili v celoti,
a ubiti niso mogli, kajti bila je le polovica pred Gospodom.

Tisto, česar ni, nikoli ni sodilo nikogar.
Vse, kar je, se obsodi samo, ko tisto česar ni,
stopi iz labirinta refleksij vsega, kar je.

Zato ne bodi tisti, ki sodi, ampak odpri oči, da te refleksija zapusti.
Kajti vsi smo prvina, ki skozi tuje obraze hodimo sebi naproti
in se iz labirinta refleksij lastnega pogleda vračamo v prvino samo.

  • Share/Bookmark

Včerajšnji

30.12.2018 | Komentiranje onemogočeno

Bil si jutrišnji, a z vsakim svojim dnem postajal včerajšnji,
ko legal si v veter juter, a veter v sebi zamolčal.

Zdaj veter, v katerega si legal, je potihnil, saj ti postal si jutro včerajšnjega in veter vsemu. In če veter v tebi le molči, kdo bo mogel leči vanj?

In kako boš pisal zgodbo na list pod folijo, če je nisi dovolil na svoj list, ko se je pisala sama?

Čeprav vse je kakor včeraj, zdaj v tebi so jutra vseh tvojih včeraj, a če še vedno čakaš vetra z juga, boš čakal večno, ker vetra več ne bo…

»Naj levica ne ve, kaj dela desnica.«

In ko včeraj postane jutri, duše vdane odene v mladost, a brezvetrju le ponarejeni obrazi bodo ostali.

  • Share/Bookmark

Sledi

28.12.2018 | Komentiranje onemogočeno

Kjerkoli se zdaj iščeš, boš našel le sledi,
sledi preteklosti za njim, ki je bil prej preden je bil.

V nemoči je človek od njega odhajal in zaupal Tistemu, ki ni imel nikogar, pa vendar stopil na zemljo brez sledi, da bi nekoč tam bil nekdo. A ogledalo moči premamilo je mnoge v enostrani ples s seboj, na poteh tistih, ki v potu svojega obraza so iskali sled Tistega, ki je zaupal vanje.

Nikogar in ničesar še ni, so le odsevi moči in nemoči
v dvostranem ogledalu
enostranega pogleda preteklosti in prihodnosti.

A prihaja ta sedaj, v njem ti in vsi, ki so obstali pred ogledalom preteklosti, kajti odprli so nov krog dvostranega pogleda, ki ne žigosa nikogar s preteklostjo, ampak odpira nov svet, nepojmljivo živ in milosten do vsega, kar je bilo milostno z njim.

Takrat ne časa, ne sledi več ne bo, po katerih bi človek še lahko izstopil iz ogledala v mir stvarnosti.

…do tedaj pa, z vsem kar razumeš,
odpiraš vrata stvarnosti,
a le po tistem, kar sprejmeš,
bo stvarnost vstopila skozi tvoja vrata.

  • Share/Bookmark

Luč življenja

27.12.2018 | Komentiranje onemogočeno

V vseh ljudeh je luč življenja,
vprašanje pa je kakšen par vzpostavljajo,
par svetlobe ali par teme.

V tem času je postala primarna Gospodova volja, življenje. In normalni odnosi tisti, kjer so ljudje sekundarni pred življenjem, ne drug pred drugim.

Zato spoštuj življenje, ne glede na to, kako podobe plešejo pred teboj. Kajti podoba je le meglica, ti pa se obrni k soncu, k življenju. In ne zanikaj življenja v nikomer, četudi te skuša s podobo.

Vse zunaj je podoba, a le življenje te uči pismenosti. Le duh je pismen, izven duha ni nobene rešitve več.

V tem času bodo ljudje sprožali duha in vse okrog sebe postavljali v pravilo, za katerega so se opredelili. Tako bodo neposredno vplivali na vse okrog sebe – na ljudi, čas, prostor…

Komur niso zavladali nagoni, ta bo postal pismen v duhu. In tam, kjer se bo pogojevala luč, tam se bo pogojevala Gospodova prisotnost.

  • Share/Bookmark