Umetnost je ena najbolj intimnih in najbolj občutljivih psiholoških domen človeka, saj se v njej sooča s temelji lastnega obstoja. Umetnost je moč notranjega dialoga in predstavlja moč človekovega priznanja. Od njegove moči, doslednosti in iskrenosti pa je odvisno, kako in v kolikšni meri zmore skozi umetniško formo obelodaniti skrite prostore lastne notranjosti.

V notranjem odnosu je človek postavljen pred točko lastnega neobstoja, pred točko smrti. V zunanjem odnosu pa lahko to razmerje prizna ali pa ga zataji. Zato je za manifestacijo objektivnega pravila notranjega sveta skozi umetniško formo potrebna izjemna doslednost. Človekova notranjost je namreč, enako kot ustroj sveta, zgrajena s popolno matematično eksaktnostjo.

Vrhunska dela so le tista, ki so z izjemno preciznostjo prenesla določeno objektivno pravilo oziroma zakonitost iz sveta neznanke v svet znanke. Vsa odkritja so zato edinstvena in neponovljiva, kajti tisto, kar je razčlenjeno, je vzeto iz področja misterija in s tem iz obtoka. Tako se z razčlembo elementarnih procesov in oblik izteka fluid navideznih svetov, za njim pa ostaja le tišina slovesa. Čas namreč prehaja v vedno bolj primarno obliko in vse hitreje razkriva ponaredke – zato se vsem subjektivnim oblikam krajša rok trajanja – ostajajo le resnična dela, ki so skozi daritev človeka ujela duha nekega razmerja.

Ta svet je svet odtisov. Vsepovsod je polno odtisov, odtisov nekega časa, odtisov nekih zgodb, odtisov nekih prostorov. Človek, ki je sočuten te odtise vidi, jim prisluhne in jih obudi v življenje. Podari jim obliko in vsebino. Če vidi odtis roke, mu podari roko, če vidi odtis očesa, mu podari oko. Sebičen in samovoljen človek pa v vsem vidi le sebe in zato vsebin življenja ne prepozna. Tako v odtis roke postavlja nogo, v odtis očesa pa uho.

V elementarni osnovi se vsa dela delijo po daritvi njihovega avtorja, kajti ni potrebno biti genij, da bi življenje razumel, dovolj je, da se za nekaj daruješ in spoznal boš točno toliko, kolikor se boš daroval.

Zato je potrebno imeti srce in pozabiti nase, kajti sebičnež je slep in njegova dela prazna.

  • Share/Bookmark

Komentarji



1 komentar

  1. Sandra, dne 23.10.2009 11:46

    Lepo napisano in zanimivo branje.

Ime(obvezno)

e-pošta(obvezno)

Spletna stran

Govori odkrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !