Zakon duha

30.11.2009Komentiranje onemogočeno

Pravilo duha je univerzalno in velja povsod enako. Svet človekove duše pa je namišljen ali umeten, je svet igre. Kozarec, ki stoji na mizi, je uzakonjeno življenje. Če človek nanj ne pristaja, si lahko zamisli svoj kozarec in ta virtualni kozarec predstavlja kozarec njegove svobodne volje oziroma duše. Vendar pa veljajo svetu duš, ki se ustvarja paralelno z dejanskim svetom, ista pravila in ravnotežja, kot veljajo v svetu duha.

Kadar je človek izhajal iz pravil obstoječega, je v družbi vladal red in mir na zemlji. Tako je človek vedno živel v miru, dokler je upošteval primarne zakone življenja, zakone duha oziroma uzakonjeno življenje. Staroselski narodi, kot denimo Inki, Maji ali Aborigini, so imeli svoja verovanja zasnovana ravno na optimalnem spoštovanju življenjskih pravil. Ni pomembno v kaj so verovali in kje so iskali podlago za svoja verovanja. Pomembno je, da njihove duše niso predrzno zašle v neke virtualne svetove, ki bi jim prinesli nesrečo. Kajti kadar se podrejo ravnotežja duha, se ruši svet duš.

Ker je v vsej zgodovini človeštva na svetu vladal svet človeških duš, je ta svet velikokrat bankrotiral. Človek je premalo upošteval pravila duha, da bi lahko obstal kot človek, zato je bilo veliko vojn in različnih katastrof.

Pravilo duha imenujejo ljudje na splošno pravilo Boga. In če se pravilo Boga spoštuje, se le-to vnese v medosebne odnose kot tiho pravilo naših svobodnih medosebnih razmerij.

  • Share/Bookmark

Komentarji



Komentiranje je onemogočeno.

Ime(obvezno)

e-pošta(obvezno)

Spletna stran

Govori odkrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !