Človeka vedno določa zunanje določilo, nihče se ne more določiti sam. Šele ko človek sprejme določilo nad seboj, se mu iz nove osnove odpre tihi svet njegove notranjosti.

Na tem svetu je človek lahko le na poziciji, ki mu jo določijo drugi. Svoje pozicije namreč nima še nihče. Kajti celotno stvarstvo je sestavljeno po pravilu zrcaljenja manjkajočih pozicij. Tako je tudi človek, njegova zadnja oblika. Zato živimo sanjski svet, dejanska stvarnost pa se šele rojeva.

Pozicija, ki jo človeku določijo drugi je lahko prijetna ali neprijetna. Če je v odnosu s srčnimi ljudmi, mu bodo ti določili prijetno pozicijo, ki mu je ne bo težko sprejeti. Tako bo počasi doraščal dejstvu, da svoje dejanske pozicije še nima, da je le na izposojenem mestu. Če pa ga bodo ljudje določili v neprijetno pozicijo, bo imel večjo stisko z njenim sprejetjem. Vendar pa bo po njenem sprejetju v večjem miru. Kajti večji kot je minus, ki ga človek sprejme, večji plus se mu odpira na drugi strani.

Kadar je človek s strani sočloveka določen v neprijetno pozicijo, na primer v bedaka, ga ta pozicija muči vse dokler je ne sprejme. Kajti dokler to pozicijo zanika, je v njem napetost, ki je posledica razlike med točko določitve in točko, ki jo zavzema sam, to je med točko zunanjega in notranjega določila. Človek je v miru šele, ko sta ti dve točki na istem mestu. Takrat je rezultanta enaka nič.

Vendar pa ni problem, če te ljudje določijo v bedaka. S tem ti namreč pomagajo zapustiti vse identitete, ki jih nosiš in pristati na dejstvo, da te še ni. Večja skušnjava je, če te določijo v pozicijo genija. Kajti takšne pozicije se človek oprime, se vanjo vživi in jo prične braniti. Ko pa se enkrat vživi v izposojeno identiteto, ga ta požre in ubije nerojenega človeka v njem.

Tudi Jezus Kristus na tem svetu ni imel svoje pozicije in na koncu so mu ljudje določili pozicijo križa. In moral je sprejeti tudi to pozicijo. Določili so mu pozicijo smrti in, ko jo je sprejel, jo je izničil, zato je tretji dan vstal od mrtvih.

Rekel je: »Jaz sem smrt premagal.«, kajti šel je na Božjo desnico čakat na udejanjenja duha, na čas dejanske pozicije, resnične in večne. In čas je ko se udejanja Božji duh.

  • Share/Bookmark

Komentarji



1 komentar

  1. Dajana, dne 31.03.2011 15:32
    Dajana

    Hvala za to. ;)

Ime(obvezno)

e-pošta(obvezno)

Spletna stran

Govori odkrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !