Čas objektivnosti

19.03.2013Komentiranje onemogočeno

»Oče v meni, jaz v Očetu«, je dejal Jezus in s tem pogojil objektivno v sebi in sebe v objektivnem. Tako je človek po njem lahko živel in pogojeval objektivno, vendar do sedaj le-to ni bilo uzakonjeno kot dokončnost in je bilo v nemoči pred subjektivnim.

Dokler ni bilo primerjave, se objektivno ni moglo udejanjiti kot življenje. Dokler niso bili podani točni osnovni parametri, ni bilo mogoče nobene dimenzije določiti kot objektivne.

Subjektivno pravilo deluje kot točen izračun, vendar le do dne, ko se postavi objektivna osnova. Potem se boben zavrti in prične metati številke – nekomu pravilne, drugemu napačne.

Sprožil se je čas objektivnosti. V njem se samodejno aktivira pravilo življenja. V imenu življenja sedaj slučaj vdanemu človeku nalije kozarec čiste vode, izbirčnemu pa le pelina izmed vseh žlahtnosti življenja, nad katerimi si je jemal pravico. Tako objektiven svet postaja topel in domač, subjektiven pa siv, prazen in tuj.

  • Share/Bookmark

Komentarji



Komentiranje je onemogočeno.

Ime(obvezno)

e-pošta(obvezno)

Spletna stran

Govori odkrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !