Ocean zavesti

18.07.2014Komentiranje onemogočeno

Zavest ni tvoja, v tebi samo prebiva, je Božja in neumrljiva, ko človek umre, gre zavest prosto v čas.

Zavest je kot kapljica, ki jo lahko pokloniš drugemu, pa nisi nič izgubil, ker je nikoli nisi imel. Človek, ki jo poklanja, živi po notranjem pravilu in se osvobaja ujetništva lastne zavesti. Jezus je kapljica, ki se je daroval za tvoj ocean, tvoja zavest je kapljica, ki prebudi v njem ocean, če bi jo podaril.

Da je človek lastnik svoje zavesti, v to ga prepričuje zlo. Tisti, ki se okvira lastne kapljice drži, si zavest lasti, živi zunanji jaz in postaja ujetnik lastne zavesti. Ker svoje kapljice ni podaril, zanj ni oceana, in ko začne delovanje oceana, se mu odpre brezno anti-oceana.

Svojo zavest lahko dopustiš v Jezusovi zavesti, ali pa si v krču lastne zavesti, ker si prisvajaš Božjo. Če bi imel človek popolno zaupanje in bi zavest popolnoma podaril, bi se v njem predramila zavest oceana in bilo bi, kot je dejal Jezus: »Ne skrbite… Ne boste namreč govorili vi, temveč Duh vašega Očeta bo govoril v vas.«

  • Share/Bookmark

Komentarji



Komentiranje je onemogočeno.

Ime(obvezno)

e-pošta(obvezno)

Spletna stran

Govori odkrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !