Znotraj že vse žari, zunaj pada tema

13.01.2016Komentiranje onemogočeno

Bistvo svetlobe je tema. Kdor se postavlja v svetlobo, pogojuje temo, kdor sprejme temo, pogojuje svetlobo. Če prvi človek sprejema temo, drugemu človeku prižiga luč.

Nič se ne aktivira, če se meša vse povprek, le stihija teče čez vse. Ko boš razčiščen do osnove, boš pogojil neskončno kombinacij. Bolj, ko se bo osnova aktivirala, večja bo nereaktivnost na drugi strani. Večno življenje je čista reaktivnost, večna poguba pa je  neskončna nereaktivnost.

»Gorje vam, ko se aktivira nereaktivnost moje reaktivnosti v vas.«

Svetloba in tema sta prva in zadnja oblika reaktivnosti. Svetloba ne more biti prej preden je, niti tema, sta le v odsevih. Odsev česarkoli je lahko karkoli, dejanska luč pač ne more biti karkoli.

Prihajamo v točko zaokroženja pravila reaktivnosti, v točko, kjer reaktivnost samodejno ureja vse, a na drugi strani luči ne bo več.

Četudi daješ najboljše od vsega, a ne sprejmeš teme, ostajaš tema lastne svetlobe.

Vsak je v tem času lahko bog. Kdor sebe postavlja v svetlobo, si jemlje pozicijo boga, ti pa sprejmi pozicijo v katero si določen in se ne zapletaj z bogovi, ki določajo, kajti odločajo le o zunanjem. Sprejmi črto, ki jo je zarisala roka zunanjega in boš v miru notranjega.

Naj bogovi sodijo, nič tvojega ne morejo obsoditi.

Ne boj se za podlago, osnovna prisotnost nikoli ni bila ogrožena, kajti edino osnovna prisotnost je lahko brez podlage. Bogovi vedno sodijo osebno tvoje, a ko sprejmeš, da nič ni tvoje, jih obsodi lastna sodba.

Vse odločitve v tem času bodo dokončne, kajti podzavest bo prevladala nad zavestnim kot dejstvo. Ko se umiriš v poslednje dejstvo, v končno določilo, boš spoznal, da si ti ti, neglede na kakršnokoli določilo. Na tebi je sprejetje vsakršnega določila, dokler pa misliš, da obstajaš na kakršnemkoli določilu, živiš v strahu lastne zmote.

Moč zla je sedaj le še posredna in če si moder, zaupaj v to, da ti nobeno določilo razen lastnega ne more vzeti ničesar.

Drug drugemu nalivamo čistega vina, samemu sebi strup.

Si tisti brez podlage, zdaj lahko to dejstvo le sprejmeš ali padaš v brezno navideznih podlag. Jezus je postavil polje brez podlage, kamor lahko vstopi vsak brez lastnih določil – v deželo miru živih svetov reaktivnosti vsega z vsem brez lastnega določila.

Vertikala je osnovna prisotnost, vertikala ni brezno, je neskončen izvir, če pristaneš na to, da si le dejstvo brez podlage.

V priznanju nemoči Gospod odvzema vsa bremena.

Osnovna prisotnost ne potrebuje tvoje drže, osnovna prisotnost je neizpodbitna in večna. Otrdelost je vedno posledica tvoje drže in lastno določenih podlag. Kdor priznava svojo nemoč, mu človek z lahkoto pomaga. Za mir je potrebno le tvoje priznanje. Do sedaj še nihče ni bil bližnji nikomur, bili so le tisti, ki so dajali ali jemali podlago na poti do večnih bližin.

Znotraj že vse žari, zunaj pada tema.

  • Share/Bookmark

Komentarji



Komentiranje je onemogočeno.

Ime(obvezno)

e-pošta(obvezno)

Spletna stran

Govori odkrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !