Obljuba življenja

1.01.2017Komentiranje onemogočeno

Neznanka se dotika vsega, razen enega samega – tebe, ki vstopaš vanjo.
Zaupanje se dotika dvojega – tebe, ki vstopaš v drugega,
kolikor zapuščaš samega sebe
in drugega, ki vstopa vate, kolikor zapušča sebe samega.
Razumevanje zadeva le enega – tebe samega, a vstopa vate le toliko,
kolikor odhajaš od sebe
in ne more do tebe, kolikor stopaš v svoje korake.

Dokler je neznanka, življenje vsak tvoj film naprej
venomer uravnoteža s filmom nazaj tvoje vesti,
kajti človek si, edina obljuba življenja po Gospodu
in Gospod te ljubi nadvse.

Trikrat je Jezus Simona Petra vprašal: »Ali me ljubiš?«
In trikrat življenje zavrti tvoj film nazaj v ničelno točko,
da bi mu lahko odgovoril.

Kdor odide od neznanke, mu je odpuščeno v imenu izvirnega greha, položenega vanj
in z njim časa, ki mu je dan na voljo v imenu neznanke.
Kdor odide od zaupanja, mu je odpuščeno v imenu osebnega,
po katerem ni zmogel oditi,
kajti dano mu je oditi drugje, govori Gospod.
Kdor odide od razuma ali znanke v vsem, mu ne more biti odpuščeno,
kajti vedel je po vseh danostih,
pa je vseeno odšel in tako izdal življenje v človeku.

Gospod ne sodi nikogar, ampak te vedno vrača na obzorje življenja,
sodi si vsak sam, če raje odide od vsega,
namesto da bi odšel od samega sebe.

Ena neznanka je vedno bila – ti sam, ki je ne moreš razrešiti sam s seboj,
le odideš lahko od vseh svojih zaobljub, da bi skozte stekle obljube življenja.

  • Share/Bookmark

Komentarji



Komentiranje je onemogočeno.

Ime(obvezno)

e-pošta(obvezno)

Spletna stran

Govori odkrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !