Človek je klon,
samemu sebi edina in večna neznanka,
a vse okrog njega prekrito
z velom njegovega sna o samemu sebi.

A kjer se ukloni,
velo izpuhti kot jutranja megla nad poljem
in njega oči, ki gledajo sne v megli, vidijo polje,
kajti tisoče je polj v megli pogledov,
a le eno v očeh, ki vidijo…

  • Share/Bookmark

Komentarji



Komentiranje je onemogočeno.

Ime(obvezno)

e-pošta(obvezno)

Spletna stran

Govori odkrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !