Reka življenja

14.09.2017Komentiranje onemogočeno

Neskončnost je brez izhodišča.

Reka življenja je neskončna, pa vendar nas omejuje,
dokler v sebi ne pristanemo na dokončnost
in tako postanemo izhodišče neskončnosti.

Neskončnost brez izhodišča je enaka nič, je neskončnost niča,
v tvojem pristanku na dokončnost ali na smrt,
pa je življenje ali neskončnost vsega.

Za neskončnost je potrebno dvoje,
za dokončnost je le eno dovolj – tvoj pristanek nanjo.

Nisi popoln, pa vendar so tvoja dela lahko popolna,
če premagaš skušnjavo o lastni popolnosti.
Nisi neskončen, pa vendar si srce neskončnosti,
če mu dovoliš biti.

Ne išči popolnosti, ampak na vsakem koraku pristajaj na nepopolnost
in po tebi bodo vstajale popolnosti.

Ni pomembno, kakšna neskončnost ti je bila dana v dar življenja,
vsaka je v svoji unikatnosti popolna,
pa vendar brez izhodišča mrtva,
dokler ji ne daš para v pristanku na dokončnost.

Pristanek na dokončnost je edina popolnost,
vse drugo boj za prevlado nad nepopolnostmi drug drugega.

Vsak je neskončno sam,
pa vendar je v pristanku na dokončnost dotik med tabo in mano,
v mojem pristanku – tvoja neskončnost, v tvojem – moja.

Znotraj tvoje dokončnosti spim,
medtem ko zunaj neskončno skozi prste vsakogar polzim.

Sem reka življenja, neskončna in večna v Njem,
ki je v duši, v duhu in v telesu na dokončnost pristal
in zdaj skozi dotik tvojega sprejetja postaja tvoja neskončnost
in ti Njegova,
reka življenja, neskončna in večna.

  • Share/Bookmark

Komentarji



Komentiranje je onemogočeno.

Ime(obvezno)

e-pošta(obvezno)

Spletna stran

Govori odkrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !