Da Vincijev človek –
navzven obrnjen trikotnik razlik.

Čas je, ko ima nekdo vse razlike pred seboj,
drugi vse v sebi.
In vse in vsakdo je vsakomur razlika,
ki te bo dopolnila, če jo nosiš v sebi
in razpolovila, če je pred teboj.

A oltar razlik
– verskih, političnih, poslovnih, delovnih… –
na katerega si se zanašal,
le še veliko mačje oko tvojega kraljestva.

»Kdaj smo se pogubili?«
Ko ste na račun razlik pred seboj igrali nevedne otroke.
»Kdaj smo se rešili?«
Ko ste v sebi nevednega otroka sprejeli.
Kajti, ko boste iz dneva v dan
stali vse bolj sami pred seboj,
bo neveden otrok meč, ki razpolavlja,
ali mila mati, ki nevednega otroka objame,
da mu oči žare od sreče.

Ni več razlike, ki bi v tvoji vertikali spala.
Poslednja te je predramila
in zdaj si vsakdo mane oči v svoj izbrani svet nekega očesa.

Vse, kar govori pred teboj, je razlika v tebi,
vse, kar govori v tebi, je razlika pred teboj.
Vse dokler ne sprejmeš samega sebe kot eno in edino razliko,
ki obstaja in se te je kot poslednja dotaknila
in te sedaj kot prva prebuja.

  • Share/Bookmark

Komentarji



Komentiranje je onemogočeno.

Ime(obvezno)

e-pošta(obvezno)

Spletna stran

Govori odkrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !