Merodajno merilo

30.01.2018Komentiranje onemogočeno

Čas in prostor nista merilo drug drugega. Čeprav sta v soodvisnosti točna izmera drug drugega, se iz pogleda tretjega ne dotikata in zato drug drugemu nista merodajna.

Prostor je izmerjen iz posode  časa in čas iz posode prostora, večna mimobežnika, ki v soodvisnosti minevata, kajti osnova enega in drugega ostaja nedotaknjena.

Le tisto, kar je medsebojno oplojeno, je merodajno merilo drug drugega. In le človek tisti, ki oplaja prostor s časom in čas s prostorom drug drugega, če sam pristane na tretjega, edinega resničnega mediatorja časa in prostora, postaja maternica večnih rojstev časa skozi prostor, prostora skozi čas.

…dokler pa ostajamo mediatorji lastne zavesti o sebi, minevanje drug mimo drugega ostaja edino in poslednje potovanje v brezčas.

Vse, kar si podrediš, oddvojiš, vse, čemur se ukloniš, spojiš.

Le čas brez imena ni ljubosumen čas, a na drugi strani gluhonemost vsega pri sebi čakajočega, za zaprtimi vrati se kiti, ne pusti se času ujeti, le brodolomca dva brez kitenja vsa, v isti čoln čez morje ujetega plujeta sebi naproti.

Le kar je brez primesi lastnega, kakor brezimno, se lahko ukloni popolnoma. In le uklonjeno uklonjenega oplaja in odpira vrata v nov svet, kjer čas ni omejen s prostorom, ne prostor s časom.

  • Share/Bookmark

Komentarji



Komentiranje je onemogočeno.

Ime(obvezno)

e-pošta(obvezno)

Spletna stran

Govori odkrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !