Kaj golobu vodi krila?
Čas – njegov odštevek,
ki v zrcalu svojega prostora leta,
da ne bi padel z neba.
Komu golob dvori?
Golobici svojega prostora,
da bi povečal krila svoja in obstal.

In tako čas preliva barve
iz palete razprostrtih žarkov
v velu ogledalne površine
v globine ogledala
vse od atoma do človeka,
pa vendar tu pri sebi nikogar in ničesar ni.

Je le prištevek v ogledalu,
ki mineva v svoj odštevek.
Je le osmina, ki prehaja v sedmino palete žarkov,
četrtina, ki prehaja v tretjino vseh pojavnih oblik
in po človeku dvojina, ki prehaja v enino
enega in edinega manjkajočega dela stvarnosti
in to je vsakdo sam.

In v sprejetju tega dejstva oči ugledajo
nekoga pred seboj, ne več sebe s tisoče obrazi ogledala.
In rodi se tvoj trenutek nekega trenutka.
»In tretji dan je od mrtvih vstal«
in stopil z nekom v četrti dan.
In sedmi dan v tednu je porodil z nekom v
osmi dan večnih pomladi luči in žarkov,
ki se muzajo kot muce
in predejo zlate niti večnega življenja.

Gorje le tistemu, ki svoj odštevek zapusti
in se prišteje v ogledalo kot nekdo,
kajti spoznal bo iz obraza v obraz le svoj nihče.

  • Share/Bookmark

Komentarji



Komentiranje je onemogočeno.

Ime(obvezno)

e-pošta(obvezno)

Spletna stran

Govori odkrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !