Spomin duha

27.08.2018Komentiranje onemogočeno

Duh veje, kjer hoče
in ko se porodi v vejico,
prebiva v njej, dokler vejica živi.

Potem jo zapusti in vejica postane le spomin duha,
ki se je rodil in prebival v njej.
A dobra vejica rodi svoj sad
in duhu dovoli, da preživi v njeni jeseni
za nove pomladi.

In tako potočki živega življenja teko vse dalje in dalje
v rekah novih in novih pomladi,
dokler jih pomlad ne prebudi v oceanu večnosti.

In čeprav so na svoji poti ugasnili,
bodo sijali kot biseri neba duha nekega življenja.
Le prazne školjke, ki so duhu pot vzele,
bodo tonile v brezmejne globine večnega spomina,
kajti sebi in obliki svoji so služile
in ne duhu, ki se je utelesil v njih.

  • Share/Bookmark

Komentarji



Komentiranje je onemogočeno.

Ime(obvezno)

e-pošta(obvezno)

Spletna stran

Govori odkrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !