V maternici stvarstva

24.12.2018Komentiranje onemogočeno

Vse je živelo zate.
Rože so cvetele in trave v vetru so dišale,
rose so ti dale piti, ko si se prebujal v jutra
in drevesa so molčala zate, da bi v tebi spečem govorila.

Vso stvarstvo je živelo zate, edino v duhu, duši in telesu še neporojeno bitje vsega stvarstva. Brez besed ti je dajalo svojo dušo vse, kajti Človek si, otrok in mati vsega stvarstva.

So mar v tebi zacvetele rože, zadišale trave, si mar pticam dal peruti in drevesom vklesanim piti rose svojih dni, ali le izpil si in pustil vse za seboj? A rože ne vedo, le drobni angeli s teboj so, in trave ne vedo, le v sapah tvojih se igrajo in drevesa, ki molčijo, veš mar kaj ti govore?

Le duh, ki veje nad vsem, ve,
kako je s teboj in pije iz tvojih dlani in ne ti iz njih.

Kdor sebe doživlja osebno, vse okrog sebe doživlja obče, a drevesa v njem nikoli ne spregovore. Kdor vse okrog sebe doživlja osebno, sebe doživlja obče, a trave v njem že zelene.

  • Share/Bookmark

Komentarji



Komentiranje je onemogočeno.

Ime(obvezno)

e-pošta(obvezno)

Spletna stran

Govori odkrito

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !